včasih se kako drevo
nasloni na sosednje,
spet drugo ob priliki
korenine moli v zrak.

popek je zbirna točka strun,
oknce priprto v svet zaznav.
obiskal me je anaerobni rak,
ki zvito vprašuje po oceanu.

sonce z zahoda šepeta o miru,
spravi in zavezanosti dihanju.
turkom pod taborom ni uspelo,
a sleherniku je priožnost dana.

bolečina je baržunasta ptica,
ta se vrača gnezdit s severa.
v kljunu prinaša sladki pelin,
na krilih opojen polarni lesk.

(Priredila: Andrijana Kos Lajtman)