Gataj mi (zmisli se najlepše)

Vužgala me ova noč,
kak ogenj.
I mužika štera igra.
Pokažem ti zube vezda,
oštre nokte tigra.
Bela mačka naj mi gata,
muslimanka stara.
Zutrašnjost naj mi zmisli
za kunu, za dve kune (nemam zlata).
Naj se obrne, naj se okrene,
naj preteklost zmisli.
Naj obrne ovo vreme,
z osečanjima naj se igra.
Za peneze naj dobim,
se kaj diši, naj se praši čigra;
faringaši, gajdaši, trubentaši,
cigani i očenaši.
Kaj je škrablica, nek otkuplene?
Z blajštiftom prekrižim,
stare opomene.
Zmisli mi haj ciganica,
haj, zmisli nekaj lepo;
igraj haj na vidlivo, haj da ne bu slepo.
Hočem nekaj novo,
opiplivo i žmefko.
Hočem jenu spužvu
da preteklost zbriše,
i hočem jenu kredu,
da hercblumen riše.
Nisem ja od perja,
niti sem od dešča,
imam jenu hižu,
herbala sem pamet.
Ve mi gataj zdravo,
(naj iskati namet).
Zmisli, naj se praši,
zmisli se najlepše,
zmisli nove senje,
novo igrališče.
I na koncu sega,
gataj mi kak spada.
Ni me briga za se,
briga me za ono
kaj ostane iza,
kaj pozadi čeka.
Se kaj imam rada,
serce od človeka.