WINTERREISE

morti je Schubertov lied
preplavil peron rezbitih iluzij
si se gibleju polehke, pomudni film
lica ledena, bela, sneg veje svojo himno
kolodvor,
slika postaje kristalna:
odhajaš, winterreise

morti zima dozivle smert, rekla si
črez šum spremrzlih kreluti ftiča
vu beskončnemu plavemu padu
z visini
zmed spucalih gipsanih nasmehov ajngelov
tak daleč od naše sobe znad oblakof
znad varoši kaj spi i čaja z rumom vu rano jutro
vu sobi na nebu

se v prelubu zgledi nestvarno
jer nas več ni, jer nas za druge več ne
se je kak dim
kak dečji sen
slika postaje bistra:
odhajaš, winterreise
pijani od tvojega smeha
i onega dena gda su
kerubini jurili na blagosolov
nevinih rok čujem
vu predvorju dvora mrtvih duš
Schubert, Die Winterreise
dekla i smrt