Za kolovozom blatnim, zarašenim

Je trnac, je hiža z krovom rženim.

Zdavna vtihnul tu dečji je glas.

Zdavna na ivi ne zlati se klas.

.

Jena za drugom, kak soze, hruške padaju nakle.

Jih nigdo ne bere, ni muža, ne dekle.

Vse se došlo i streha i človek.

Ni trnac, ni hiža nisu zanavek.

.

Spomin je zbledel, a ostal muk.

Tu dedek je živel, povedal bu vnuk.

.

Za kolovozom – Uz zemljani kolski put