Z VETROM, Z DEŽĐOM
V godovinsko vreme idu misli lude,
Večer zajde v premoknjene kute.
Veter svira v rascufane dude;
Strga dunje predi neg’ požute.
Nizozemlje vre pod vodom plava.
V brazdi gnjije drobno žitno zrno.
Vanjkuš zgužvan i boleča glava.
V zdencu mutnom canjek: nebo crno.
Mali krti, kam ste mi se skrili?
Gdi ste ftiči, hitri poletači?
Tuče bubenj vu vodenoj žili-
Put jarugast, od blata prkači.
Na srce je leglo brdo celo:
Trudno telo, strah i napregnuče.
Moj ajgelek, najdi mi ambrelo,
Predi neg’ me hudi dežđ zatuče!
(3. rujna 2014.)
