VODNJAK
.
Šel sem do vodnjaka
Pogasit žejo,
In sredi poti naletel
Na tvojo prejo.
.
Sedela si na robu
Vodnjaka in predla,
Pogledala z naivnostjo
Otroka, ki roke od
Marmelade ima.
.
Približal sem se ti
In rekel, da sem žejen
Tvoje preje in tvojih oči,
Natočila si eliksir suhih
solz na belino noči.
.
Natočila si mi upanja,
Naj nikoli ne pogasim
Žeje po neusahljivem,
Si mi rekla in premolknila.
.
K vodnjaku sem prišel
Žejen, a nisem mogel
Vedeti, da si ti moja žeja,
Ki se sproti s tvojo osamo
poji, kot roža v suhem
studenc, ki se suši.
.
Ko sem prišel k tebi,
Sedela si ob vodnjaku,
In te prosil za piti, nisem
Vedel, da pil bom tvojo kri.
.
Zdaj je prepozno, vem
vsa tvoja kri je že odtekla
Vame, oprosti mi, srce se
Brez kresila ne vname.
.
Kot mater božjo naj v nebo
Me vzame, če sem s tem,
Ko sem kopal po tebi, grešil.
.
Vsak bi grešil, ko bi te videl
ob vodnjaku presti, ne daj
se zmesti, tukaj sem, pozabi,
da sem, ne daj se motit
in ne prenehaj presti.
.
Šele tvoja preja daje žeji
dimenzijo, v kateri vode
Gorijo, in hkrati trajnost,
Toplino in vizijo, a katero
Bog naju ovija v svoj plet.
.
Šel sem do vodnjaka, a
Nisem vedel, da je tvoja
Preja moje življenje.
.
In poleg moje žeje
Edina trajnost, ki počasi,
Odteka skozi požiralnik sna.
.
Na vodnjaku je bilo
Izpisano ime Gospoda
Našega, in ti si bila
Njegova miljenka, dokler
Me nisi srečala in v meni
Zagledala gospoda svojega.
.
V tvoje oči zazidanega,
Kot predivo trajne te
Tvoje kamnite oči, ki
Dihajo z mano takrat,
Ko me najbolj ni, oprosti
Mi, žeje za tabo pač
Nikoli nisem izgubil.
.
Ker bi se ubil.
Ker bi umrl živ.
.
Nič kriv.
A ne več živ.
.
Zasut vodnjak življenja.
radio gornji grad 
